Arnes je ugasnil še zadnje modeme za klicni dostop

torek, 28. 6. 2016

2016_06_08_Arnes_klicni_dostop_naslovnaPo več kot 20 letih so na Arnesu ugasnili še zadnji modemi za klicni dostop, ki so omogočali delovanje v preteklosti najbolj zaželene storitve – osebnega klicnega dostopa do interneta. V pionirskih letih interneta v Sloveniji je bil klicni dostop do omrežja ARNES za večino uporabnikov nove tehnologije edini stik s svetovnim omrežjem.

Arnes je bil ustanovljen z namenom, da zgradi nacionalno raziskovalno in izobraževalno omrežje ter slovenskim raziskovalcem, univerzam, pa tudi šolam, knjižnicam in muzejem, zagotovi tehnološko enakovredno sodelovanje v nastajajoči virtualni skupnosti.

Prodor interneta je v Sloveniji dobil močan pospešek

Ker raziskovalci ne delajo le v službi, ampak tudi doma, jim je Arnes želel zagotoviti možnost dostopa do interneta tudi v domačem okolju. Tako je Arnes začel ponujati storitev “osebni klicni dostopa do interneta”, ki je dostop do interneta kasneje omogočila učiteljem in seveda tudi študentom ter dijakom. Ravno možnost dostopa za študente, dijake in učence je “na zadnja vrata” pripeljala internet v izobraževalne zavode, s tem pa sprožila plaz, saj so se tako učitelji kot starši morali spoprijeti z novostjo, ki je navduševala mlajšo generacijo.

Na začetku so se uporabniki v omrežje povezovali s hitrostjo 2400 b/s, prvi modemi s standardom V.32bis so omogočali hitrosti do 14,4 kb/s, a večina uporabnikov teh hitrosti ni dosegala. Celo najbolj zmogljiva mednarodna povezava omrežja ARNES je na začetku omogočala hitrost prenosa 64 kb/s. Klicna povezava prek omrežja ISDN s hitrostjo do 128 kb/s je bila v poznejšem obdobju dolga leta edina možnost povezave v omrežje za mnoge manjše ustanove (šole, knjižnice …). Za ilustracijo, gre za tisočkrat manjšo hitrost, kot je danes na voljo na mobilnih telefonih, ki podpirajo standard LTE, a je morala zadoščati za delovanje celotne računalniške učilnice.

60.000 uporabnikov klicnega dostopa

Največ uporabnikov je imelo možnost neposrednega osebnega klicnega dostopa leta 2002, več kot 60.000, naenkrat pa se je lahko v omrežje povezalo skoraj 3.000 uporabnikov, kar je ob večerih povzročalo pravo adrenalinsko bitko za prosto povezavo. Težavo so stopnjevali tudi uporabniki sami, saj so svoja gesla za dostop posojali drugim in še povečevali zasedenost. Velik tehnološki napredek v naslednjih letih je imel za posledico, da je sedem let kasneje, torej leta 2009, klicni dostop uporabljalo le še 1.700 uporabnikov.zadnji-uporabnik-klicna-povezava_Arnes

Zadnji uporabnik je bil povezan kar osem ur

Kljub temu tudi v letu 2016 v Sloveniji še vedno obstajajo geografske lokacije, kjer še vedno ni dovolj razvite infrastrukture, uporabnikom pa ni v pomoč niti mobilni telefon, saj signal ni dovolj močan in zanesljiv za delovanje mobilnega dostopa do interneta. Tako se je kar nekaj uporabnikov do zadnjega oklepalo klicnega dostopa – dan pred izklopom je eden od njih preživel na povezavi polnih 8 ur.

Najbolj zvesta uporabnica je bila slovenska skladateljica

Ob priložnosti smo poiskali tudi najbolj zvestega uporabnika storitve. Izkazalo se je, da gre za prof. Lariso Vrhunc, slovensko skladateljico, pedagoginjo in docentko na Oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Klicni dostop je uporabljala več kot 20 let, tudi sama pa je pojasnila, da je na ta način do interneta v zadnjih letih dostopala le na lokaciji v okolici Bovca, ker na območju ni delujočih alternativnih rešitev.

Obiskali so jo sodelavci Arnesa, ji predali simbolično nagrado za zvestobo in z rahlo nostalgijo obujali spomine na čas, ko je internet šele začenjal svoj neustavljivi pohod v Sloveniji. Larisa Vrhunc je tako v smehu pritrdila, da bo res nekoliko pogrešala zvok modema za klicni dostop: »Ko ga človek sliši, se vedno spomni na svoje začetke uporabe internetaLarisa-Vrhunc_klicni-dostop_Arnes

In zakaj je bila skladateljica tako navezana na internet v devetdesetih letih prejšnjega stoletja? Larisa Vrhunc pravi: »Predvsem je bilo veliko lažje vzdrževati stike in komunicirati, je pa internet olajšal tudi pošiljanje materialov, za kar smo prej uporabljali klasično pošto. Lahko rečem, da je internet prinesel pravo revolucijo.« Larisa Vrhunc je dodala še, da bi verjetno lahko značilni zvok modema za klicni dostop najbolje posnemala z elektronskim glasbilom, s klaviaturami ali morda s tolkali.

Zanimivost

Omenimo tudi, da so zadnji uporabniki klicnega dostopa na Arnesu do interneta dostopali prek dveh komunikacijskih strežnikov Cisco AS5400, ki sta omogočala vsak po 16 ISDN PRA priključkov, kar je zadostovalo za skupno 960 povezav. Sicer se je skozi zgodovino zamenjalo nekaj tehnologij. Prvotno so prevladovali samostoječi analogi modemi, ki so jih zamenjali koncentrirani modemi v velikih stojalih US Robotics, tem so sledili komunikacijski strežniki Cisco 3640 in AS5400.

Naročite se na RSS obvestila

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–20:00)