Skoči na glavno vsebino

Hrbtenica omrežja

Omrežje ARNES sestavljajo prenosna oprema, stikala in usmerjevalniki prometa, ki so med seboj povezani s telekomunikacijskimi povezavami. V večjih slovenskih krajih ima Arnes svoja vozlišča z aktivno opremo, na katero se povezujejo organizacije, ki so upravičene do Arnesovih storitev. Prenosna oprema, stikala in usmerjevalniki prometa v vozliščih ter telekomunikacijske povezave med njimi se imenujejo tudi hrbtenica omrežja ARNES.

Hrbtenično omrežje omogoča dve vrsti storitev.

  • Povezave točkatočka: namenjene so zahtevnim projektom ter povezovanju redundantnih računalniških centrov. Prepustnosti povezav: 1 Gb/s ali 10 Gb/s.
  • IP-povezljivost: storitev je zasnovana na usmerjevalnikih prometa. Podpira IPv4 in IPv6. Prepustnost povezav med večjimi vozlišči je 10 Gb/s, do manjših pa 1 Gb/s.

*Pred naročilom povezave na naše vozlišče se obrnite na svetovanje@arnes.si, saj neposredni priklop na nekaj vozlišč ni mogoč (več informacij).

Tako za povezave točka–točka kot za IP-povezljivost velja, da geografsko niso omejene na Slovenijo. Preko povezav v Evropsko izobraževalno in raziskovalno omrežje GÉANT so zagotovljene povezave znotraj Evrope in tudi do drugih kontinentov.

Večina povezav med vozlišči omrežja ARNES je zasnovanih na zakupljenih optičnih vlaknih. Trase zakupljenih optičnih vlaken so izvedene oz. načrtovane tako, da so vozlišča določene regije/področja povezana v optične zanke. Na ta način hrbtenica omrežja ARNES zagotavlja visok nivo zanesljivosti storitev, saj se v primeru izpada ene optične povezave v zanki ohranja povezljivost do vseh vozlišč v sklopu iste zanke.

Organizacije so povezane na hrbtenico omrežja ARNES z lastno opremo. V primeru storitve IP-povezljivost so to usmerjevalniki prometa, ki jih upravlja Arnes in so običajno postavljeni na lokaciji same organizacije.

V letu 2023 je Arnes zaključil projekt “Digitalizacija za odprto znanost – vzpostavitev hrbteničnega omrežja”, ki z nadgradnjo optične hrbtenice omrežja ARNES pomembno prispeva k razvoju sodobnega, dostopnega in konkurenčnega raziskovalnega in izobraževalnega okolja, na katerem lahko temelji napredek v znanosti kakor tudi povezovanje med raziskovalnimi institucijami. Projekt je bil uvrščen v Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga sofinancirata Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v okviru odziva Unije na pandemijo COVID-19. Vse informacije o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Republiki Sloveniji najdete na spletni strani noo.gov.si.

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)