Spremembe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah neustrezne za raziskovalni in izobraževalni sektor

ponedeljek, 5. 7. 2021 14:10

MGRT je konec maja 2021 objavilo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (novela ZASP-I), s katerim se implementira Direktiva EU 2019/790, ki prinaša pomembne novosti na področju avtorskih pravic. Za izobraževalni in raziskovalni sektor so ključne zlasti nove izjeme od avtorske pravice. Na podlagi zakonskih izjem se avtorsko delo lahko uporablja tudi brez izrecnega dovoljenja avtorja, kar je v določenih primerih nujno, saj bi morebitna nepripravljenost avtorja, da dopusti uporabo svojega dela, lahko škodila javnemu interesu ali interesom posebnih skupin (npr. učenci, invalidne osebe, novinarji, kritiki, ipd.). Izjeme od avtorskih pravic so zato izrednega pomena za široko dostopnost vsebin in njihovo uporabo, predelavo in objavo. Novela ZASP-I (med drugim) uvaja izjemo, ki omogoča uporabo avtorskih del pri pouku preko spleta (4. člen Predloga ZASP-I), in dve izjemi, ki omogočata uporabo avtorskih del za besedilno in podatkovno rudarjenje – splošna izjema in posebna izjema za raziskovalni sektor (8. člen Predloga ZASP-I).

Izjeme niso implementirane na način, ki bi bil optimalen za potrebe izobraževalnega in raziskovalnega sektorja

Čeprav so te izjeme nujno potrebne in je izrazito pozitivno, da bodo končno dodane v ZASP, predvidene izjeme v Predlogu ZASP-I niso implementirane na način, ki bi bil optimalen za potrebe izobraževalnega in raziskovalnega sektorja. Najbolj problematična je določba, da se bodo avtorska dela pri pouku na spletu lahko uporabljala, če bo šola za to plačala nadomestilo avtorjem, založnikom in/ali kolektivnim organizacijam. Čeprav avtor torej ne bo mogel prepovedati uporabe svojega dela pri pouku na spletu, ta uporaba ne bo prosta, temveč jo bo izobraževalna ustanova morala plačati, kar bo za šole predstavljalo visoko finančno breme. Iz izjeme so dodatno izvzeta gradiva kot so učbeniki in delovni zvezki, ki jih bodo morale šole in učenci še naprej kupovati in jih ne bo dovoljeno (niti v majhnem delu) deliti na spletu za namene uporabe pri pouku. Takšna ureditev služi zlasti založnikom, ki izdajajo učbenike, na škodo šol, učiteljev in učencev.

Dodatno je neustrezna tudi implementacija člena 17 Direktive, ki vpeljuje obveznost, da spletne platforme avtorjem in imetnikom pravic plačajo nadomestilo za vsebine, ki jih uporabniki platforme naložijo na splet. Določba cilja zlasti na velike platforme kot so YouTube, Facebook in Twitter, vendar pa tudi manjše platforme niso nujno izvzete. Da bi se platforma izognila plačilu, bi morala filtrirati vsebine in poskrbeti, da vsebine, za katere avtorji niso dali dovoljenja za uporabo, odstrani iz svojih strežnikov. Pri tem Predlog ZASP-I ne poskrbi zadostno, da bi obvaroval vsebine, ki so legalno dostopne (npr. meme, ocene, kritike, citate, uporabe pod prostimi licencami, dela v javni domeni, ipd.), zlasti ker uporabnikom ne omogoča ustreznega varovalnega mehanizma in mehanizma pritožb zoper prekomerno blokiranje. S tem nova zakonodaja izrazito negativno vpliva na svobodo izražanja na spletu.

Stališča in predlogi Arnesa

Arnes je v zakonodajnem postopku podal stališča in predloge, kako izboljšati implementacijo Direktive 2019/790 na način, ki bolje varuje temeljne človekove pravice in javni interes izobraževalnega in raziskovalnega sektorja. Naše stališče je v celoti dostopno na naslednji povezavi.

Naročite se na RSS obvestila

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–20:00)