Sovražni govor je danes prisoten vsepovsod. Srečamo ga tako v vsakdanjem realnem življenju, še posebej pa smo mu izpostavljeni pri uporabi spleta. Prav sodobna spletna orodja, na primer spletne platforme za izmenjavo videov ali pa možnost komentiranja spletnih vsebin, so omogočila, da si posameznik pod plaščem anonimnosti privošči več, kot bi si sicer, torej biti tudi še posebej žaljiv in krut.
In če se v tem sodobnem digitalnem svetu absolutne svobode govora, nejasnih vrednostnih definicij in naraščajočega se skepticizma do še včeraj legitimnih pravil »starega« sveta težko znajdemo odrasli, kako se o tem, kje se začne in konča moja pravica do svobode govora, pogovarjati z najmlajšimi?
Otroci veliko svojega časa preživijo na spletu. Pri tem bodo že zgolj med igranjem video iger, uporabo spletnega brskalnika ali družbenega omrežja, med klepetom v spletni klepetalnici ali pa med spremljanjem svoje najljubše avdiovizualne vsebine izpostavljeni nekaterim najbolj krutim in žaljivim oblikam govora ali slikovnih podob, bodisi na način komentarjev, spletnih memov, oglasnih vsebin ipd.
Zato je zelo pomembno, da se starši z otrokom pogovarjate o vsebinah, ki jih vidi na spletu. Način pogovora prilagodimo starosti otroka, vendar pa se je priporočljivo začeti pogovarjati takoj, ko otrok začne uporabljati splet. Starši otrokom lahko pomagajo iskati odgovore na vprašanja in postavljati stvari v perspektivo.
Kako otroku torej razložiti, kaj je sovražni govor? Kako z njim govoriti o pasteh ustvarjanja in širjenja sovražnega govora? In kako otroku pomagati prepoznati in se pravilno odzvati na takšne sovražne vsebine, še posebej tiste, s katerimi se sreča na spletu?
V ta namen je AKOS pripravil krajši članek, v katerem so podane smernice tako za vodenje pogovora z otrokom, kot praktični nasveti o tem, kako se soočiti s sovražnim govorom. Celoten članek si lahko preberete na spletni strani AKOS.
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)