Veliki hadronski trkalnik (LHC), s pomočjo katerega so v CERN-u odkrili tudi Higgsov bozon, delec, ki daje osnovnim gradnikom snovi maso, bo doživel pomembno nadgradnjo.
Več kot 230 znanstvenikov in inženirjev se je sestalo v CERN-u, kjer so obravnavali nadgradnjo velikega hadronskega trkalnika, ki mu bodo predvidoma leta 2025 kar desetkrat povečali svetilnost, kar bo znanstvenikom omogočalo večje možnosti opazovanja redkih procesov in izboljšanje meritev. Po štirih letih razvoja se projekt zdaj pomika v drugo fazo, v kateri bo potekal razvoj industrijskih prototipov za različne dele pospeševalnika.
Nadgradnja bo trkalniku omogočala desetkrat več trkov, povečana svetilnost pa bo LHC-ju zagotavljala bolj natančne meritve in izboljšano opazovanje redkih procesov, ki se dogajajo pod trenutno mejo zaznavanja. Nadgrajeni LHC bo proizvajal 15 milijonov Higgsovih bozonov na leto, medtem ko jih je trenutno zmožen proizvesti le 1,2 milijona.
Že v preteklih poskusih eksperimenta ATLAS je bilo potrebno obdelati in analizirati velikanske količine podatkov. Računalniška simulacija enega samega trka protonov pri eksperimentu zahteva več kot pet minut računanja enega jedra. Za analizo izmerjenih podatkov je potrebno simulirati nekaj milijard dogodkov, en sam računalnik pa bi tako za analizo potreboval nekaj tisoč let.
Naloga je celo tako zahtevna, da je ne bi bilo mogoče izpeljati v enem samem, še tako velikem računskem centru, zato se ti med seboj povezujejo v večje distribuirane sisteme, omrežje grid. Svetovno omrežje grid tako združuje računske kapacitete raziskovalnih zavodov in univerz.
Slovenija je v razvoj svetovnega omrežja s centrom SiGNET vključena vse od leta 2004, leta 2010 pa se je v razvoj slovenskega omrežja grid dejavno vključil Arnes, ki zagotavlja tudi zmogljiva omrežja, po katerih podatki iz CERN-a potujejo tudi do slovenskih raziskovalcev.
Slovenske zmogljivosti se v večjem deležu uporabljajo za izvajanje računskih nalog in shranjevanje podatkov eksperimenta ATLAS, in sicer gre za kar tri odstotke celotnih kapacitet, kar glede na majhnost Slovenije pomeni zelo velik doprinos eksperimentu.
Arnesovo središče za grid ima sicer tudi vlogo nacionalne testne gruče in je za razliko od gruč v drugih organizacijah, ki so namenjene njihovim raziskovalnim dejavnostim,na voljo vsem raziskovalcem za prav vsa raziskovalna področja.
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)
