Arnesova konferenca Mreža znanja, ki je letos potekala od 14. do 16. novembra, je zajela področja digitalizacije, ki skozi velika vrata vstopajo v raziskovanje, izobraževanje in na področje kulture.
Posnetke predavanj s konference Mreža znanja najdete na portalu Arnes Video.
Fotografije s konference Mreža znanja najdete na Arnesovem profilu na družbenem omrežju Facebook.
Tokrat je Mreža znanja v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje gostila predavanja o že skoraj vseprisotni umetni inteligenci, digitalizaciji vzgoje in izobraževanja ter spletnem nasilju. Teme so bile kritično obravnavane predvsem iz perspektive varnosti na spletu ter njihove relevantne vloge na področju šolstva.
Poudarek je bil na tematiki računalništva kot obveznega predmeta v osnovnih šolah in projektih digitalizacije šolstva, saj se je med konferenco zaključil projekt Dvig digitalne kompetentnosti, ki ga je nasledil projekt Digitrajni učitelj. Arnes sodeluje tudi v predstavljenem projektu nastanka nacionalne platforma za elektronske učne vire eTorba, v okviru katere poteka razvoj avtorskega orodja za izdelavo elektronskih učnih virov eUrejevalnik ter tehnična in vsebinska nadgradnja obstoječih elektronskih učbenikov in gradiv.
Posebna pozornost je bila namenjena projektu IR optika 2, ki vzpostavlja optične povezave pri javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki še nimajo lastne optične povezave, in projektu Posodobitev omrežij LAN na VIZ, v sklopu katerega Arnes posodablja računalniška omrežja v osnovnih in srednjih šolah ter na organizacijah izobraževanja za odrasle.
Zelo dobro obiskane so bile delavnice, na katerih so se udeleženci lahko naučili rokovanja z (generativno) umetno inteligenco na praktičnih primerih, prav tako pa so delavnice omogočile podrobnejše spoznavanje z nekaterimi Arnesovimi storitvami, kot so Arnes Učilnice, Arnes Splet, Arnes Video in Kolesarski izpit. Manjkalo ni niti informacij s področja varnosti na spletu, s poudarkom na nasilju, ki se prek spleta vse preveč pogosto dogaja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Prvi dan konference Mreža znanja je sicer bil posvečen odprti znanosti, ki zadnje čase pridobiva vedno več pozornosti odločevalcev tako na državnem kot na evropskem nivoju. Med konferenco se je tako odvil tripartitni dogodek Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) Dan odprte znanosti 2023, ki je osvetlil vprašanja vrednotenja znanosti ter avtorskih pravic v luči odprte znanosti. Arnes je predstavil načrte za izgradnjo dveh podatkovnih centrov, ki bosta kot del nacionalne infrastrukture za odprto znanost služila dolgoročni hrambi znanstvenoraziskovalnih odprtih podatkov.
Na Mreži znanja so letos gostili tudi prvi nacionalni dogodek »Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: dan Občanske znanosti«, manjkalo pa ni niti novosti iz sveta superračunalništva.
V zaključnem delu prvega dne konference Mreža znanja je Marko Drobnjak, strokovnjak s področja odprte znanosti in sodelavec na Arnesu, najavil Arnesov prvi vseslovenski hackathon ki se bo odvil v začetku leta 2024 in bo združil načela odprte znanosti s tehnološkimi pristopi strojnega učenja, umetne inteligence in superračunalništva. Namen hackathona je poiskati rešitve za aktualne problematike, kot so globalno segrevanje, množična poseljenost ter nalezljive bolezni, pri tem pa stremeti k čim konkretnejši izpolnitvi Unescovih ciljev trajnostnega razvoja. V pomoč reševanja kompleksnih težav, s katerimi se soočamo v današnjem svetu, bodo udeleženci hackathona imeli na voljo dostop do najzmogljivejšega slovenskega superračunalnika EuroHPC Vega.
V pestrem programu Dneva slovenskega superračunalniškega omrežja, ki se je odvil 16. novembra pod okriljem konference Mreža znanja, so predavatelji predstavili aktivnosti slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja – SLING ter aktivnosti Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo v sklopu projekta EuroCC 2, s poudarkom na programu izobraževanj, uporabi superračunalnikov v gospodarstvu in medsebojnem sodelovanju različnih projektov na področju superračunalništva, predvsem z evropskimi digitalnimi inovacijskimi središči in centri odličnosti.
Uporabnost superračunalniške infrastrukture so na konkretnih primerih iz gospodarstva in raziskovanja predstavili štirje predavatelji z različnih področij, v popoldanskem času pa sta se zvrstili še dve delavnici.
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)
