Slovenski raziskovalci so podaljšali delovanje sonde Mars Express

ponedeljek, 14. 11. 2016

MMMe8_Arnes_Arnesova-testna-gruča_grid_naslovna_IJS_ESA_Mars_500Ekipa raziskovalcev z Odseka za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan je, tudi s pomočjo računalniških gruč Arnesa in SLING-a, zmagala na tekmovanju v rudarjenju podatkov, ki ga je za potrebe podaljšanja delovanja svoje sonde Mars Express organizirala Evropska vesoljska agencija (ESA).

Določili so usodo vesoljske sonde

Naloga, s katero se je soočila raziskovalna skupina MMMe8, je bila napoved urne porabe električne energije sonde Mars Express za eno marsovsko leto, ki znaša 687 dni. Sonda Mars Express slika površje Marsa v visoki ločljivosti, poleg tega pa opravlja tudi druga opazovanja, rezultati pa bodo zaradi učinkovitega napovedovanja porabe energije pripomogli k podaljšanju njenega, sicer že dvanajstletnega delovanja.

Kar 40 evropskim skupinam tekmovalcev so bili na voljo podatki treh marsovskih let. Za napovedovanje porabe energije na 33 mestih v sondi so na odseku Tehnologije znanja na IJS uporabljali programsko orodje CLUS, ki ga razvijajo v sodelovanju s KU Leuven iz Belgije. Podatke so pripravili tako, da so meritve, s katerimi so naučili model, razdelili na minutne intervale. S tem so količino podatkov znatno povečali, zato so morali uporabiti računalniške gruče.

Podatke je mlelo tisoče računalniških jeder

Uporabili so računalniške gruče SLING, Slovenske iniciative za nacionalni grid, ki jo vodi Arnes. Poleg tega so uporabili tudi Arnesovo testno gručo s kar 4460 jedri in gručo Centra odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov z 984 jedri.

»Radi bi se zahvalili administratorjem računalniških gruč Janu Joni Javoršku, Barbari Krašovec z Arnesa, Janezu Srakarju in Centru za mrežno infrastrukturo na Institutu Jožef Stefan,« so sporočili iz MMMe8.

Raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo Martin Breskvar, Dragi Kocev, Jurica Levatić, Aljaž Osojnik, Matej Petković, Nikola Simidjievski in Bernard Ženko, deluje pod vodstvom akad. prof. dr. Saša Džeroskega in se ukvarja z razvojem metod za analizo velikih in kompleksnih podatkovij, ki jih uporabljajo na različnih področjih, v medicini, biologiji, znanostih o okolju in v analizi multimedijskih vsebin.

Z metodami za analizo gliv do zmage v vesolju

V okviru projekta FET MAESTRA, ki ga koordinirajo, so tako razvili metode za učenje odločitvenih dreves in ansamblov za napovedovanje strukturiranih vrednosti ter jih uporabili za iskanje in označevanje slik in reševanje različnih problemov s področij znanosti o okolju in življenju. Metode napovednega razvrščanja so na primer uporabili za analizo različnih vidikov biologije ekstremofilnih gliv, ki lahko delujejo kot človeku nevarni patogeni. Enake metode so uporabili tudi pri zmagovalni rešitvi za tekmovanje Mars Express Challenge.

Skupina sodeluje tudi v projektu “Človeški možgani”, ki je eden od dveh največjih projektov programa Evropske komisije “FET Flagship” in se ukvarja z različnimi vidiki raziskav človeških možganov s ciljem boljšega razumevanja možganov, zdravljenja različnih nevroloških bolezni in razvoja novih informacijskih tehnologij kot so nevromorfični računalniki.

Grid je na voljo vsem raziskovalcem

V Sloveniji lahko grid tehnologije uporabljajo vsi raziskovalci, saj jim je na voljo Arnesova testna gruča. Za uporabo je potrebna zgolj pridobitev digitalnega potrdila.

Uporabnik grida lahko hitro in enostavno opravi zelo kompleksne izračune, saj so mu na voljo računalniki po vsem svetu, uporaba certifikata pa zagotavlja določeno stopnjo varnosti. Raziskave, ki bi sicer na enem računalniku potekale več desetletij, je mogoče s pomočjo grid tehnologij izvesti v nekaj dnevih.

Naročite se na RSS obvestila

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–20:00)