Skoči na glavno vsebino

Odgovorna in varna raba omrežja in storitev

Vsebina

Uvod

Ta dokument podaja nekatera priporočila glede odgovorne in varne rabe internetnih storitev, pa tudi etike komuniciranja na internetu (angl. “Network Etiquette” ali “Netiquette”, slov. tudi spletna etika), ki jih Arnes, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, predpisuje svojim uporabnikom. V veliki meri je povzet po RFC 1855 (avtor: S. Hambridge, Intel Corporation), vendar je na nekaterih mestih prirejen uporabnikom omrežja ARNES.

Dokument obsega dva sklopa: prvi podaja “dopustno uporabo omrežja”, kjer so podana osnovna pravila, ki jih mora upoštevati vsak uporabnik omrežja ARNES, drugi sklop (“Splošna pravila uporabe” in “Pravila pri različnih storitvah”) pa opisuje priporočila pri komunikaciji med uporabniki na internetu in izrabi storitev omrežja.

Pojem “uporabnik” v tem besedilu zajema tako posamične končne uporabnike katerekoli Arnesove storitve kot tudi organizacije – članice oz. njihove pooblaščene predstavnike za uporabo storitev, ki jih nudi Arnes.

Vsekakor uporabnikom priporočamo tudi ogled originala (RFC 1855), ki je rezultat dela “Responsible Use of Network (RUN)” delovne skupine IETF (“Internet Engeneering Task Force”). Oglejte si tudi Arnesov dokument o neželeni pošti (spam).

Internet in pravila

Nekje do sredine 90-ih let so uporabniki interneta “rasli skupaj” z njim, bili praviloma tehnično podkovani in so razumeli naravo različnih pretokov podatkov in protokolov, ki to omrežje oblikujejo. Skupaj z rastjo interneta se je skupnost uporabnikov razširila in tako zajema uporabnike različnih profilov, ki jim ni vedno treba vedeti prav vsega o tem, kako se podatki po omrežju prenašajo in zakaj. Skupaj z internetom so se razvijala tudi “pravila igre” na omrežju, nekatera izmed njih tudi nenapisana. Pri vstopu v omrežje je potrebno poznati vsaj osnovna pravila.

Več o zgodovini interneta si lahko preberete v A Brief History of the Internet (Internet Society).

Dopustna uporaba omrežja ARNES

ARNES je omrežje, namenjeno predvsem raziskovalni in izobraževalni sferi. Javni zavod Arnes, ki upravlja omrežje in na njem nudi storitve, se financira iz proračunskih sredstev.

Pravico do uporabe storitev omrežja ARNES imajo vse raziskovalne organizacije, izobraževalne ustanove in ustanove s področja kulture ter nekatere druge skupine (invalidne osebe ter organizacije). Natančne pogoje določa Medresorska komisija ministrstev, ki tudi odloča o posameznih primerih, pri katerih ni možna enostavna opredelitev glede na zgornje kategorije.

Pravica do uporabe storitev omrežja ARNES je neprenosljiva, saj je vezana na status organizacije članice oz. njenih uporabnikov. Storitve ARNES so namenjene predvsem podpori dejavnosti organizacij članic (izobraževalnega procesa, raziskovanja, …) in ne komercialni uporabi.

Organizacija je dolžna skrbeti, da vsi njeni uporabniki spoštujejo pravila dopustne uporabe omrežja ARNES in upoštevati pravila obnašanja, ki veljajo v globalnih računalniških omrežjih (pravila obnašanja v javnih medijih, spoštovanje zasebnosti, zasebne lastnine in avtorskih pravic).

Za nedopustno uporabo omrežja ARNES se šteje vsako ravnanje v obliki storitve ali opustitve, zaradi katerega Arnesu ali komu tretjemu nastane ali bi lahko nastala škoda ali pa, v kolikor uporablja omrežje ARNES v nasprotju z nameni, zaradi katerih je bilo vzpostavljeno.

Za nedopustno uporabo omrežja ARNES se šteje zlasti:

  1. omogočanje dostopa do omrežja oz. uporabo storitev neupravičenim osebam
  2. poskus pridobitve in uporabe tuje identitete za uporabo storitev
  3. oglaševanje po elektronski pošti in pošiljanje verižnih pisem
  4. uporaba storitev omrežja ARNES za pridobitniške dejavnosti
  5. namerno motenje in onemogočanje dela drugih uporabnikov omrežja
  6. uničevanje in spreminjanje podatkov, ki so v lasti drugih uporabnikov
  7. kršenje tajnosti ali objava podatkov, ki so v lasti drugih uporabnikov
  8. objava in pošiljanje podatkov, ki kršijo avtorske pravice
  9. ustvarjanje, pošiljanje ali objavljanje podatkov z žaljivo ali pornografsko vsebino
  10. posredovanje lažnih ali zavajajočih osebnih podatkov storitvam na omrežju, ki take podatke zahtevajo pri uporabi
  11. uporaba storitev, ki niso namenjene javni uporabi
  12. uporaba programov ali postopkov, katerih namen ali posledica je krnenje integritete in stabilnega delovanja računalnika, računalniškega sistema ali omrežja

Arnes si pridržuje pravico do ustreznih ukrepov na omrežju ARNES, če presodi, da so bila kršena pravila dopustne uporabe tega omrežja. Med ukrepe spada onemogočanje dostopa oz. odvzem pravice uporabe storitev omrežja ARNES, prav tako si Arnes pridržuje pravico, da v svojem omrežju ne posreduje neželene elektronske pošte ali drugih podatkov, ki bi pomenili kršitev zakonitosti ali dopustne rabe omrežja ARNES.

Splošna navodila uporabe

  • Zavedajte se, da servisi, do katerih dostopate, v splošnem pripadajo nekomu drugemu. Financerji teh servisov imajo pravico določati pogoje izrabe servisa.
  • Ko se pojavi problem pri dostopanju do nekega servisa, začnite iskati vzrok problema najprej pri sebi (nastavitve vašega programa odjemalca, vaša internetna povezava itd.), preden ugotovite, da je prišlo do napake na strani ponudnika servisa.
  • Ker je internet globalno omrežje, sprejemajte ponujene informacije strpno. Kar se lahko vam zdi nesprejemljivo, je denimo v okolju neke druge kulture povsem normalno. In seveda obratno.
  • Pri posredovanju občutljivih podatkov (npr. številke kreditne kartice) najprej preverite, ali se podatki po poti šifrirajo in predvsem komu jih pošiljate. Zavedajte se, da v primeru zlorabe podatkov skoraj vedno škodo nosite vi sami.
  • Obstaja sicer nekaj pravil pri poimenovanju datotek, vendar se ne zanašajte popolnoma nanje – datoteka s podaljškom “.doc” je lahko tudi kaj drugega kot Microsoft Word dokument.
  • Poimenovanje datotek in map ni povsod enako kot na vašem računalniku.
  • Preberite tudi splošne pogoje uporabe storitev omrežja ARNES:

Pravila pri različnih servisih

Elektronska pošta

Tu bomo obravnavali komunikacijo med dvema uporabnikoma – dialog. V splošnem veljajo pri tem enaka pravila, kot smo jih navajeni v vsakdanjem življenju. Spoštovati je treba pravila, ki jih narekuje osnovna mera vljudnosti. Pomembno je poudariti, da se pri elektronski komunikaciji seveda ne prenaša govorica telesa ali pa ton glasu, zato se je temu treba ustrezno prilagoditi.

Vprašanja zasebnosti in lastništva

  • Če uporabljate elektronski predal na Arnesovih strežnikih, potem velja, da Arnes vaše pošte ne posreduje tretjim osebam, razen kadar gre za posredovanje podatkov uradnim osebam, ki vršijo uradno (kriminalistično) preiskavo in prikažejo ustrezni sodni nalog. Če se vaša pošta hrani pri drugi organizaciji, se pozanimajte pri njih, kako je z lastništvom elektronske pošte.
  • Kadar pošiljate zaupne ali občutljive podatke, je smiselno, da jih prej šifrirate. Pred pošiljanjem se pozanimajte, kakšen program za branje pošte uporablja naslovnik – obstaja nekaj metod šifriranja, bralniki pošte pa ne podpirajo vseh.
  • Spoštujte avtorske pravice materiala, ki ga posredujete ali distribuirate.
  • Pri posredovanju sporočila (angl. “forwarding”) ne spreminjajte vsebine. Če gre za osebno sporočilo in ga posredujete skupini uporabnikov, prosite prej za dovoljenje. Sporočilo lahko citirate ali skrajšate, poskrbite pa, da bo razvidno, kdo je avtor.

Zlorabe in motenje drugih uporabnikov

  • Nikoli ne pošiljajte oglasov po elektronski pošti uporabnikom, ki se niso predhodno strinjali, da jih boste o čem obveščali. Takšna sporočila se lahko smatrajo za t. i. neželeno (spam)pošto. Več o neželeni pošti …
  • Nikoli ne pošiljajte verižnih pisem! Le-ta so na internetu prepovedana (v nekaterih državah je pošiljanje takih pisem tudi kaznivo, npr. v ZDA). Verižna pisma zlahka prepoznate po prošnji za pošiljanje kopije na čim več naslovov. Zaradi tega lahko izgubite dostop do interneta.
  • V povprečju si stroške prenosa elektronske pošte enakomerno delita pošiljatelj in naslovnik. Razmislite, ali boste mogoče s pošiljanjem ogromnih datotek povzročili nepričakovan strošek sebi ali drugemu. Ne pošiljajte oglasov in obvestil vsem uporabnikom kar povprek (t. i. “spam mail” oz. “junk mail”). Množična komunikacija spada v konferenčne sisteme, oglasi pa na vašo www stran, če jih ponudnik dovoljuje.
  • Ne pošiljajte pisemskih bomb! Na internetu pomeni ta izraz nekaj drugega kot pri običajni pošti – gre za samodejno pošiljanje velike količine podatkov z namenom zapolnitve naslovnikovega poštnega predala. Tak napad bo imel za posledico odvzem dostopa.
  • Lažno predstavljanje ni dovoljeno. Če ne želite razkriti svojega polnega imena, imate vsekakor to pravico. Ne smete pa se predstavljati v imenu konkretne druge osebe z namenom zavajanja.

Pravila pri naslavljanju pisem

  • Pazite na to, ali pošto pošiljate posamezniku ali pa gre za poštni (distribucijski) seznam, ki ga bere več ljudi. Čeprav včasih to ni razvidno iz samega naslova, se prej pozanimajte, kdo je naslovnik.
  • Bodite pozorni na polje “Cc” (angl. “Carbon Copy”) –komu vse pošiljate kopijo sporočila.
  • Kadar imate vprašanja o določenih storitvah, prej preverite, da sporočilo res pošiljate na pravi naslov (oglejte si spisek na strani “Arnes kontaktni naslovi“). Včasih boste morali na odgovor čakati dalj časa, odvisno pač od trenutnega “prometa” na naslovu, kamor ste vprašanje poslali.
  • “Pri pošiljanju bodite zadržani, pri sprejemanju pa odprti” je zelo koristno pravilo – raje počakajte, preden v jezi pošljete žaljivo sporočilo (angl. “flame”) in ne čudite se, ko takšno dobite sami.

Vljudnost in strpnost

  • Imejte v mislih, da včasih pošta potuje na drugi konec sveta – če naslednji dan ne dobite odgovora, je prav mogoče, da tisti na drugi strani še spi ali pa je tam že konec tedna.
  • Naslovnik vašega sporočila je skoraj vedno človek, ki ima lahko povsem drugačen smisel za humor, živi v povsem drugačni kulturni sredini ipd. Pozorni bodite na zapisovanje datumov in ostalih merskih enot. Pazljivi bodite pri sarkazmih.
  • Ne pišite vsega z velikimi črkami. ČE PIŠETE SAMO Z VELIKIMI ČRKAMI, IZGLEDA KOT VPITJE.
  • Uporabljajte simbole pri poudarkih: mišljen je *tak* način.
  • “Smeški” (angl. “smileys”) so izredno dober pripomoček pri izražanju razpoloženja. Oznaka :-) izgleda koz smejoči obraz, če nagnete glavo v levo.
  • Če niste prepričani, da bo znal naslovnik enostavno prebrati sporočilo z dodatnimi oblikovnimi oznakami (npr. HTML), pošljite raje neoblikovano sporočilo (angl. “plain text” ali ASCII).
  • Če pošiljate priloge oz. priponke (angl. “attachments”), se prej pozanimajte, ali jih naslovnik zna pravilno uporabiti oziroma kateri operacijski sistem (Microsoft Windows, MacOS, UNIX …) in program za branje pošte uporablja.
  • Ne pišite vrstic, ki so daljše od 65 ali 70 znakov. Nekateri programi jih samodejno razlomijo okrog 70. stolpca, zato si oglejte ustrezne nastavitve svojega programa. Lahko se namreč zgodi, da bo vaše pismo imelo nepregledno razlomljene vrstice.
  • Vsako pismo naj vsebuje primerno glavo “Zadeva” (ali “Subject”), ki odraža vsebino sporočila.
  • Če mislite, da bo vsebina vašega sporočila čustveno obarvana (npr. z jezo), počakajte morda kakšen dan, preden ga res pošljete.
  • Bodite pozorni pri okrajšavah in “lokalnih šalah”. Naslovnik jih mogoče ne pozna, mogoče pa tudi ne bo razumel katerega posebnega izraza. Čisto mogoče je, da vas zaradi uporabe določenih  “kewl d00d” izjav ne bo jemal resno.

Še enkrat: imejte v mislih dejstvo, da je internet zelo raznolik. Če vi uporabljate določen program za pošiljanje pošte, ki omogoča razna kodiranja, označbe teksta ipd., prej pomislite na to, da lahko naslovnik uporablja popolnoma drug program na nekem čisto drugačnem operacijskem sistemu, ki se drži drugačnih metod.

Konferenčni sistemi in skupinska komunikacija

V vsakem primeru je pametno upoštevati vsa pravila, ki smo jih opisali že v razdelku Elektronska pošta. Konec koncev je komunikacija z enim samim naslovnikom zelo podobna tisti z večjo naslovno publiko, le da imamo pri slednji veliko več možnosti, da koga užalimo ali razjezimo. Zato je zelo pomembno, da vedno vemo, kakšni publiki govorimo (pišemo).

  • Berite konferenco, skupino ali distribucijski seznam vsaj kakšen mesec (ali več), preden začnete tja pisati. Veliko teh skupinskih “medijev” ima namreč neko tradicijo in pravila sporazumevanja.
  • Ne krivite upraviteljev računalnika (ali lokalnega omrežja) za obnašanje uporabnikov, ki imajo tam uporabniško ime.
  • Vedno pomislite na to, da bo vaš prispevek videlo veliko ljudi. Mogoče spremljajo diskusije tudi ljudje, s katerimi se boste spoznali šele v prihodnosti. Eden od teh bo morda tudi vaš (bodoči) šef? Veliko distribucijskih seznamov se tudi arhivira in vsi prispevki v teh arhivih so lahko javno dostopni še dolgo časa. Izbris starega prispevka ni vedno mogoč.
  • Vedno se zavedajte, da ljudje objavljajo svoja mnenja in ne mnenja organizacije, ki jih je zaposlila (razen seveda, kadar to navedejo).
  • Sporočila in prispevki naj bodo kratki in jedrnati, če se le da. Ne zaidite s teme pogovora (v tem primeru raje odprite novo temo). Ne pošiljajte sporočil, ki samo popravljajo slovnične nepravilnosti nekoga drugega, saj vas bo to bolj kot karkoli drugega označilo za nezrelega začetnika.
  • Oglaševanje je v nekaterih konferencah (distribucijskih seznamih) dovoljeno, drugje pa spet ne. Prej se pozanimajte, kakšna so pravila. Omrežje ARNES se lahko uporablja v izobraževalne in raziskovalne namene, nikakor pa ni dovoljena komercialna uporaba. Omenjanje sponzorjev je seveda dovoljeno, prav tako npr. primerjave cen konkurenčnih produktov, ostale informacije o cenah in prodaji pa naj uporabniki poiščejo pri samih podjetjih.
  • Kadar pošiljate odgovor, povzemite sporočilo, na katerega odgovarjate na začetku, oziroma vključite dele, na katere odgovarjate, izpustite pa tiste, ki niso pomembni. Ne vključujte celotnega originala, če se vaš odgovor npr. nanaša samo na dve izjavi od desetih.
  • Pazite, kam pošiljate odgovor. Če gre za osebno sporočilo avtorju, preverite, ali bo odgovor resnično poslan samo njemu ali pa ga dejansko pošiljate v konferenco oziroma na seznam. Če prepozno ugotovite, da se je kaj takega zgodilo, je primerno poslati opravičilo v konferenco ali na seznam, kamor ste sporočilo pomotoma poslali.
  • Če se vključite v dolgo debato z enim samim sogovornikom, jo nadaljujta po elektronski pošti – večinoma bo drugim opazovalcem vajino komuniciranje dolgočasno.
  • Ne pošiljajte odgovorov, kjer ste napisali le: “Jaz tudi!” ali “Ti nimaš pojma!”
  • Če je tema konference (ali poštnega seznama) za vas žaljiva, je ne berite več. Nikakor ne pošiljajte jeznih prispevkov o tem, da so vsi ostali, ki tam sodelujejo s svojimi prispevki, neumni, nemoralni ali kako drugače za vas nesprejemljivi. Ljudje, ki tam debatirajo, lahko izhajajo iz povsem drugačnih družbenih ali kulturnih sredin, torej so lahko nekatere zadeve zanje sprejemljive, za vas pa ne. In obratno.

Elektronski poštni seznami (“mailing lists”)

Kateri poštni seznami obstajajo, lahko izveste na več načinov – na spletu, v FAQ-seznamih (“Frequently Asked Questions”) ipd. Vseeno pa se najprej pozanimajte v svoji organizaciji (ali okolici), da ne bi odgovorov na svoja vprašanja po nepotrebnem iskali na drugem koncu sveta.

  • Prijavljajte in odjavljajte (angl. “subscribe/unsubscribe”) se na pravilni naslov. Sami se morate pozanimati, kako določen seznam deluje, saj lahko različni seznami uporabljajo različne programe za distribucijo sporočil in obravnavanje prijav in odjav.
  • Odgovor strežnika na prijavo shranite, saj ponavadi vsebuje navodila za uporabo in odjavo s seznama.
  • V splošnem je nemogoče “ukiniti” prispevek, ki ste ga poslali.
  • Ponavadi bodo odgovori poslani na seznam in ne avtorju. Preverite, kaj je navedeno v vrstici “Reply-to” glave sporočila, na katerega odgovarjate.
  • Ne pošiljajte velikih datotek (programi, ZIP-datoteke …) na seznam. Tako datoteko lahko daste na svojo spletno stran in objavite kazalec nanjo (URL).
  • Nekateri seznami niso javni. Tja ne pošiljajte ničesar, razen če ste na seznam prijavljeni.

Spletne vsebine in aplikacije

Splet je za marsikoga že davno postal sopomenka za internet. V grobem lahko rečemo, da je to vse, kar vidimo preko spletnega brskalnika, predstavlja pa praktično neskončno omrežje informacij in storitev.

  • Pri uporabi in kreiranju vsebin na spletu kritično presojajte zanesljivost in vir informacij ter upoštevajte pravice avtorjev.
  •  Bodite pozorni, kadar na spletu izpolnjujete obrazce s svojimi osebnimi podatki. Skupaj z uporabo piškotkov (angl. “cookies”) vam bodo pri brskanju sledila oglaševalska podjetja.
  • Če vam nekdo na spletu ponuja informacije, za ogled katerih potrebujete njihov poseben program, najprej pomislite, ali boste temu programu lahko zaupali. Ima morda viruse? Je morda “trojanski konj”? Nekateri programi lahko vsebujejo skrivne komponente, ki kršijo vašo zasebnost. Preberite si več informacij o varnostnih grožnjah.

Povezave

 

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)