Zvok odkrivanja vesolja –36 let podatkov z vesoljskih plovil v glasbenem duetu

ponedeljek, 26. 10. 2015

Zvok odkrivanja vesolja –36 let podatkov z vesoljskih plovil v glasbenem duetu

četrtek, 23. 01. 2014

Voyager 1 in Voyager 2, ki sta bila izstreljena leta 1977, sedaj nista več v uporabi, vendar še vedno snemata in na Zemljo pošiljata podatke v živo. Potujeta po različnih delih vesolja milijarde kilometrov narazen, Voyager 1 pa je lani celo zapustil naše osončje. S pomočjo omrežja GÉANT, v razvoju katerega sodeluje tudi Arnes, so podatki, ki jih pošiljata obe plovili, prvič združeni v glasbeno kompozicijo.

Projekt je delo Domenica Vicinanze, GÉANT, ki ima kot doktor fizike z glasbeno izobrazbo tudi vlogo direktorja, odgovornega za umetnost in družbene vede. Domenico, ki med drugim raziskuje nove načine predstavljanja in odkrivanja podatkov z uporabo visokozmogljivih omrežij, je o duetu povedal: »Želel sem komponirati glasbeno delo, posvečeno obema Voyagerjema, 1 in 2, zato sem uporabil iste meritve (število protonov iz detektorja kozmičnih žarkov v zadnjih 36 letih) iz obeh vesoljskih plovil ob natančno istem času, vendar več milijard kilometrov narazen. Vesoljski plovili sem ponazoril z različnima skupinama glasbil in različnima zvočnima teksturama ter sinhroniziral meritve, opravljene ob istem času.«

Rezultat je navdihujoča orkestralna skladba za godala in klavir, poslušate pa jo lahko tukaj: www.geant.net/Resources/Media_Library/Pages/Audio.aspx

Iz vesolja v čudovito glasbo

Pri komponiranju dueta za vesoljski plovili je bilo najprej izbranih 320.000 meritev v enournih intervalih z vsakega plovila. Ti podatki so bili nato pretvorjeni v dve zelo dolgi melodiji, ki sta vsaka sestavljeni iz 320.000 not z različnimi frekvencami vzorčenja – od nekaj KHz do 44,1 kHz. 

Rezultat konverzije v valovno obliko s tako veliko množico podatkov je bila velika zbirka slišnih zvokov, ki trajajo od samo nekaj sekund (nekaj več kot 7 sekund pri 44,1 kHz) do več ur (več kot 5 ur, če je hitrost vzorčenja 1024 Hz). Določeno število podatkovnih točk – od nekaj tisoč do 44.100 – je bilo »pretvorjenih« v sekundo zvoka.

Z razpršeno računalniško zmogljivostjo, ki jo ponuja EGI, je lahko GÉANT v živo ustvaril duet na Nasinem razstavnem prostoru na konferenci Super Computing 2013. Pri tem je bilo za prenos podatkov iz Nase in nazaj vanjo uporabljeno superhitro omrežje GÉANT.

Zakaj ta projekt?

Za pospeševanje znanstvenih odkritij se vse pogosteje uporablja predstavitev podatkov z uporabo zvočnih signalov. Analiziranje melodije je namreč popolnoma enako, kot ogled podatkov v preglednici, vendar z ušesi, od raziskav na področju epilepsije do raziskovanj zelo oddaljenega vesolja. Podatkovna vsebina je popolnoma enaka: predstavljajo jo redni dogodki, vzorci, spremembe, gibanja in vrhunci. S pretvorbo podatkov v zvok je mogoče dobiti podatke o dolgoročnih rednih dogodkih in korelacijah, ki jih je zgolj z vizualnim pristopom težko opaziti.

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–20:00)