Skoči na glavno vsebino

Zakaj potrebujemo superračunalnike?

torek, 20. 4. 2021 9:00

20. aprila je potekala slovesnost ob zagonu superračunalnika Vega, največjega v Sloveniji in prvega v sklopu EuroHPC. Vega deluje v prostorih Inštituta informacijskih znanosti IZUM v Mariboru in ima zmogljivost 6,9 PFLOPS.

Vega je kar 13- krat zmogljivejša od Arnesove prenovljene superračunalniške gruče, ki je pred tem držala slovenski rekord v zmogljivosti s 520 TFLOPS. Podrobnosti o Arnesovi nadgradnji superračunalniške gruče lahko raziščete v naslednji novici.

Prejeli smo več vprašanj, za kakšen namen uporabniki potrebujejo superračunalnike, kdo jih potrebuje in kako veliko je povpraševanje po zmogljivostih. Pripravili smo kratek povzetek navedenih informacij.

Od raziskav virusa do proučevanja širjenja lubadarja

Na gručah, ki so vključene v SLING, konzorcij Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja, ki ga vodimo na Arnesu, delajo raziskovalci obeh največjih inštitutov, Kemijskega inštituta in Instituta Jožef Stefan ter Univerze v Novem mestu, Univerze v Novi Gorici, Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani.

Trenutno lahko izpostavimo predvsem analize, ki jih raziskovalci Medicinske fakultete in projekta folding@home uporabljajo za raziskave virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19.

Na medicinskem področju so pogoste tudi raziskave genetike, obdelave rentgenskih slik, razvoj protitumorskih terapij, statistične obdelave za druga obolenja, na primer COVID-19, rak, alzheimerjevo bolezen ter strojno učenje iz slik.

Za potrebe Kemijskega inštituta superračunalnik izvaja veliko obdelav kriomikroskopskih slik, sicer pa veliko dela raziskovalci opravijo na področju molekularne dinamike.

Superračunalniške zmogljivosti uporablja tudi Gozdarski inštitut, ki med drugim izvaja raziskave za napovedovanje širjenja lubadarja v Sloveniji.

Na superračunalniških gručah raziskovalci sicer na splošno izvajajo veliko projektov strojnega učenja, razvoja algoritmov strojnega učenja, računalniškega vida, podatkovnega rudarjenja, generiranja baz znanja, predikcij, prepoznave govora. Dodamo lahko še raziskave fizike delcev, teoretske fizike, astrofizike, računske lingvistike, znanosti o življenju in znanosti o okolju.

Superračunalniki SLING prav tako omogočajo izobraževalni proces na Fakulteti za računalništvo in informatiko, saj jih tam uporabljajo pri štirih različnih predmetih.

Slovenski projekti na superračunalniških gručah

Med slovenskimi projekti, ki so se izvajali na superračunalniških gručah SLING izpostavljamo naslednje:

  • podaljšanje delovanja vesoljske sonde Mars Express (E8 Institut Jožef Stefan);
  • protitumorske terapije (Biotehniška Fakulteta);
  • odkritje gena progerije (Medicinska Fakulteta);
  • genetika (Klinični inštitut za medicinsko genetiko UKC Ljubljana);
  • simulacija Monte Carlo za distribucijo moči v reaktorju Krško;
  • preučevanje proteinov, njihovih oblik in vpliv na razvoj Parkinsonove in Alzeimerjeve bolezni (Kemijski inštitut);
  • analiza cestnega prometa;
  • simulacije potresov (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo);
  • simulacije požarov (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo);
  • dekodiranje videoposnetkov;
  • napovedovanje vremena;
  • napovedovanje klimatskih sprememb;
  • razvoj zdravil;
  • preučevanje in napovedovanje širjenja lubadarja v Sloveniji (Gozdarski inštitut);
  • razgradnja rastlinskih polimerov, metagenomika (Biotehniška fakulteta);
  • kombinatorične lastnosti problema hanojskih stolpov (Univerza v Mariboru).

V konzorciju SLING sodelujemo tudi mednarodno. Pomembne zmogljivosti delimo z naslednjimi eksperimenti: Atlas, Belle, Pierre Auger, Clarin, Elixir.

Zasedenost Arnesove gruče je v letu 2020 znašala 87 %. Največje povpraševanje smo v preteklih letih zaznali po karticah GPU, zasedenost teh je znašala med 70 in 93 %, tako da so uporabniki pred zadnjo nadgradnjo Arnesovega superračunalnika morali čakati na proste kapacitete.

Naročite se na RSS obvestila

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)