Porast sovražnega govora proti migrantom, beguncem in pripadnikom islamske veroizpovedi od začetka prebežniške krize so opazili tudi na prijavni točki za prijavo nezakonitih internetnih vsebin Spletno oko. Med domnevno nezakonitimi primeri sovražnega govora je bilo lani 52 odstotkov takih, kjer je bil govor uperjen proti navedenim družbenim skupinam.
Zaradi pogostega izražanja predsodkov in žaljenja manjšin v javnosti ter še vedno razširjenega izražanja nasilnega sovražnega govora na spletnih portalih in družbenih omrežjih se lahko zazdi, da tudi javnost sama v teh pojavih ne vidi težave. Da temu ni tako nakazujejo odgovori na anketna vprašanja, ki jih je na pobudo sodelavcev Fakultete za družbene vede oktobra lani v svoj spletni panel vključila Tržno-raziskovalna agencija GfK.
Kar 90 odstotkov vprašanih je namreč odgovorilo, da jih sovražni govor (oziroma “Javno spodbujanje sovraštva zoper določene skupine ljudi ali njihove pripadnike”) na internetu moti. Od tega je kar 72 odstotkov vprašanih dejalo, da jih ta pojav moti zelo – toliko jih je namreč v anketi izbralo stopnjo 5 na lestvici od 1 do 5.
V povprečju je bil sovražni govor po oktobrski raziskavi za anketirance moteč za 15 odstotkov bolj, kot pred petimi leti, ko je bila že izvedena anketa z enakimi vprašanji. V tem obdobju je sicer poraslo tudi nestrinjanje z drugimi oblikami spornega govora.
V okviru ankete so ponovno preverjali tudi razumevanje termina »sovražni govor« v javnosti. Odgovor: “Nekdo je javno spodbujal nasilje zoper določeno skupino ljudi,” ki je do določene mere usklajen s pravno definicijo kaznivega sovražnega govora (297. člen Kazenskega zakonika), je tokrat izbralo 70, pred petimi leti pa 65 odstotkov respondentov. Nekoliko boljše razumevanje koncepta sovražnega govora v javnosti potrjuje tudi občutno manjši delež tistih, ki so kot sovražni govor razumeli grožnje in žaljivke.
Sovražni govor sicer razumemo tudi kot širši družbeni pojav spodbujanja nestrpnosti proti deprivilegiranim skupinam in ne zgolj v omejeni obliki javnega spodbujanja nasilja proti določeni skupini. V zadnjem času beležijo strm porast deleža tovrstnih prijav na Spletno oko – leta 2014 jih je bilo 13, leta 2015 27, lani pa 34 odstotkov vseh prijavljenih primerov.
Več informacij o sovražnem govoru najdete tudi v publikaciji “Sovražni govor v Republiki Sloveniji: Pregled stanja“.
Mineva deset let, odkar na prijavni točki Spletno oko javnosti omogočajo anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V tem obdobju so prejeli prek 21 tisoč prijav, pri več kot 1900 prijavah pa so ugotovili znake nezakonitosti in jih v skladu s tem tudi posredovali policiji. Ob skrbi za hitro in učinkovito obravnavo prijav so se za zmanjševanje obsega obeh navedenih vrst spornih vsebin zavzemali tudi z organizacijo dogodkov, osveščanjem strokovne in splošne javnosti ter z intenzivnim sodelovanjem z drugimi akterji in iniciativami.
Prijavna točka Spletno oko deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, v sodelovanju s partnerji Arnes, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Zavodom MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije).
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)