Kaj so in čemu služijo licence Creative Commons?

četrtek, 13. 4. 2017

Creative Commons (okr. CC, v slov. prevodu pa včasih tudi Ustvarjalna gmajna) je ideja, ki je leta 2001 prerasla v svetovno gibanje in neprofitno organizacijo in je neposreden odziv na spremenjene oblike ustvarjanja v času pospešenega razvoja digitalnih tehnologij. Je tudi odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da avtorska dela svobodneje in zakonito krožijo med uporabniki.

Licence Creative Commons morajo uporabniki upoštevati tudi pri rabi spletnih aplikacij Arnes Splet, Arnes Učilnice, portala Arnes Video …

Pod katerimi pogoji avtorji dovolijo uporabo svojega avtorskega dela?

Pod Creative Commons razumemo orodja – licence, ki omogočajo avtorjem in uporabnikom zaščitenih avtorskih del, da jasno in na nedvoumen način vnaprej določijo pod katerimi pogoji dovolijo uporabo svojega avtorskega dela in kateremu naboru pravic se vnaprej odpovejo. Sami pa po drugi strani zadržijo vse tiste pravice, za katere menijo, da jih želijo oz. morajo zadržati. Model ponujanja avtorskega dela pod pogojem, kjer so le »nekatere pravice pridržane«, ni v nasprotju z avtorskim pravom, avtorju samemu pa omogoča hitrejše razširjanje njegovega avtorskega dela – le-ta brez dodatnega posredovanja pravnikov svoje delo opremi z eno izmed licenc CC, ki natančno določajo, katere uporabe njegovega dela dovoli (katerim pravicam se odpove) in katere uporabe niso dovoljene (katere pravice so pridržane).

Vsako licenco sestavljajo trije sloji: povzetek licence (angl. Commons Deed) je preprost in razumljiv povzetek licence, pravno besedilo (angl. Legal Code), ki je oblikovano tako, da ga je možno uporabiti na sodišču in metapodatki (angl. Metadata/Digital Code), ki je računalniški zapis licence in pomaga spletnim iskalnikom in orodjem pri iskanju.

Ena od šestih licenc

Creative Commons ponuja šest vnaprej pripravljenih orodij – licenc, ki se med seboj razlikujejo po pogojih uporabe del.

S tem, ko avtor na spletni strani www.creativecommons.org določi pogoje uporabe: priznanje avtorstva (Attribution), nekomercialno (Noncommercial), brez predelav (No Derivative Works) in deljenje pod enakimi pogoji (Share Alike), določi (in samodejno ustvari) natanko eno od šestih licenc, ki so:

priznanje avtorstva” + “nekomercialno” + “brez predelav” (CC BY NC ND). Uporabniku dovoljuje brez predelave avtorskega dela reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, pod pogojem, da navede avtorja in da ne gre za komercialno uporabo.

priznanje avtorstva” + “nekomercialno” + “deljenje pod enakimi pogoji” (CC BY NC SA). Uporabniku dovoljuje avtorsko delo in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priobčiti javnosti in predelovati samo pod pogojem, da navede avtorja, da ne gre za komercialno uporabo in da tudi sam naprej širi izvirna dela/ predelave pod enakimi pogoji. Razlika med 1. in 2. licenco je v tem, da lahko pri 2. licenci uporabnik avtorsko delo predeluje in spreminja, vendar ga mora širiti naprej pod istimi pogoji.

priznanje avtorstva” + “nekomercialno” (CC BY NC). Uporabniku dovoljuje nekomercialno reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priobčiti javnosti in predelovati avtorsko delo in njegove predelave, mora pa navesti avtorja. Od 1. licence se 3. razlikuje v tem, da se pri slednji delo lahko predeluje in spreminja. Od 2. licence pa se razlikuje v tem, da tu ni potrebno lic encirati avtorskega dela/ predelave dela pod istimi pogoji.

priznanje avtorstva” + “brez predelav” (CC BY ND). Sama izvirna avtorska dela, brez predelav, pod to licenco lahko uporabnik reproducira, distribuira, daje v najem in priobči javnosti pod pogojem, da navede avtorja in dela ne spreminja. Od 1. licence se 4. razlikuje v tem, da je pri uporabi slednje licence dovoljena komercialna uporaba avtorskega dela.

priznanje avtorstva” + “deljenje pod enakimi pogoji” (CC BY SA). Uporabniku dovoljuje reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navede avtorja in širi avtorsko delo/ predelavo naprej pod enakimi pogoji. Za nova dela, ki nastanejo s predelavo, bo tako tudi dovoljena komercialna uporaba. Od 2. licence se ta razlikuje samo v tem, da je tu dovoljena tudi komercialna uporaba dela/ predelave.

priznanje avtorstva” (CC BY). Uporabniku je dovoljeno, da nekomercialno reproducira, distribuira, daje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navede avtorja izvirnega dela.

Z izbiro ene od zgoraj omenjenih šestih licenc avtor tako vnaprej določi pogoje pod katerimi dovoli in želi, da se njegovo delo uporablja. Tako izbrano licenco »prilepi« (ali poveže) na svoje avtorsko delo in tako zagotovi, da dobi uporabnik vse informacije o pogojih uporabe. Uporabnik se ob morebitni uporabi avtorskega dela tako ne bo obrnil na avtorja neposredno (za to mu ne bo potrebno iskati kontaktnih podatkov, ga ne bo potrebno prositi za dovoljenje za uporabo, predelavo ipd.), temveč bo samo s klikom na samo licenco pogledal, kaj mu je dovoljeno oz. pod katerimi pogoji sme delo uporabiti, objaviti, predelati izvirno delo nekoga drugega.

Bralec, ki ga omenjeno področje dodatno zanima, bo več informacij našel na: http://creativecommons.org in na http://www.ipi.si.

Viri:
Creative Commons, https://creativecommons.org/ (povzeto 12. 4. 2017), na voljo javnosti pod licenco CC BY 4.0,
Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), http://www.ipi.si (povzeto 12. 4. 2017), na voljo javnosti pod licenco CC BY 2.5,
Wikipedia.org, https://sl.wikipedia.org/wiki/Creative_Commons (povzeto 12. 4. 2017), na voljo javnosti pod licenco CC BY-SA 3.0

Naročite se na RSS obvestila

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–20:00)