Jump to main content
Novice

Ključni gradnik ekosistema znanstvenoraziskovalne dejavnosti na stari celini je …

Odprta znanost postaja nova realnost in ni zapisana le v pomembnih strateških dokumentih pri nas, temveč kot dobra praksa orje ledino prihodnosti v številnih vedah.

Odprta znanost postaja nova realnost in ni zapisana le v pomembnih strateških dokumentih pri nas, temveč kot dobra praksa orje ledino prihodnosti v številnih vedah. Kot del vsakdana jo po novem predpisuje slovenska zakonodaja in smernice na evropski ravni s podporo Evropske komisije in vodilnih raziskovalcev.

Magična dežela Oz

Uvodni odstavek se morda bere kompleksno, zato je treba iti korak nazaj in definirati, kaj sploh je to – odprta znanost. Kot določa Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti: “odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovalnih rezultatov …” In ker bo v naslednjih novicah kar nekaj zapisov to temo, se lahko tokrat osredotočimo predvsem na splošnejše predpostavke. S tem namenom bomo tudi odprto znanost skrajšali v OZ, kjer so povezave z magično Deželo Oz zgolj naključne, čeprav bo potrebno postoriti še kar nekaj, da OZ postane zares resnična in da doseže magičnost, ki se ji pripisuje.

FAIR

OZ se običajno pojavlja v FAIR družbi, ki je zbir načel za skladnost rezultatov znanstvenih raziskav, kjer F stoji za tem, da so ti rezultati najdljivi (angl. Findable), A stoji za tem, da so dostopni (angl. Accessible), I stoji za tem, da so povezljivi (angl. Interoperable) in R za tem, da so ponovno uporabljivi (angl. Reusable). Na tak način je potem možno podatke uporabljati v različnih študijah in ob nadgrajevanju metodoloških pristopov tudi odkrivati morda spregledana dejstva, ki nam jih zakrivajo že analizirani podatki oz. raziskovalna rezultati. Rezultati ali podatki s tem postajajo uporabni za širši raziskovalni krog in imajo nenazadnje tudi zmožnost ponovne uporabe, preverjanja in izboljševanja pristopov tekom znanstvenega dela itn.

Slovenska skupnost odprte znanosti

Slovensko znanstvenoraziskovalno okolje dogajanje na področju OZ z budnim očesom spremlja že vrsto leto, zato ni presenečenje, da je v Sloveniji v sklopu dejavnosti Evropskega oblaka odprte znanosti (angl. European Open Science Cloud oz. tokrat z uradno kratico EOSC) zaživela ena izmed prvih skupnosti odprte znanosti v EU. Našim korakom, ki jih tempirajo evropske iniciative in krepijo konkurenčnost in kakovost znanstvenoraziskovalnega prostora, pa bodo sledile tudi ostale evropske države. Slovenska skupnost odprte znanosti, ki domuje na domeni odprtaznanost.si, je bila ustanovljena na naši, tj. Arnesovi, Mreži znanja v sklopu dneva Odprte znanosti. Tega pomembnega dogodka so se udeležili raziskovalci, pedagogi, akademiki in predstavniki Evropske komisije kot tudi odborov Združenja EOSC in oblikovalci ter določevalci politik v Sloveniji kot tudi predstavniki slovenskih univerz.

Dogajanje pa več kot aktivno spremljamo tudi pod Arnesovo streho in že pripravljamo številne rešitve za znanstvenoraziskovalno skupnost z namenom, da bo prehod na OZ lažji, učinkovitejši in tehnološko sofisticiran s čim manj birokratskimi zapleti, ki bi preobremenjevali raziskovalce pri njihovem delu. In ravno o teh rešitvah pa boste lahko brali v naslednji izdaji Informatorja.

Orodna vrstica za dostopnost